16. marca 2025 je v nočnem klubu Pulse v Kočanih v Severni Makedoniji izbruhnil požar, ki je terjal življenja 60 ljudi in pustil globoke rane po vsej državi. Za makedonske študente v tujini je bila novica pretresljiva. Čeprav daleč od doma, je bil občutek izgube skupen, potreba po povezovanju pa nezanikljiva.
Skupnost MŠOS se je odločila ustvariti trenutek solidarnosti v Sloveniji, ne kot dejanje protesta ali politike, ampak kot način izražanja človečnosti, žalosti in enotnosti ob tragediji.
Zbor v Ljubljani
21. marca je bil trg v Ljubljani napolnjen s tišino in svetlobo sveč. Kar se je začelo s pričakovanjem okoli 200 udeležencev, je preraslo v zbor več kot 600 ljudi vseh starosti. Program se je začel s kratkim nagovorom predsednika MŠOS, ki mu je sledila 16-minutna tišina v počastitev žrtev, ena minuta za vsak marčevski dan do tragedije.
Študenti, družine in člani širše skupnosti so polagali cvetje in prižigali sveče ter ustvarili morje svetlobe in barv, ki je ostalo nedotaknjeno še tedne po dogodku, saj si nihče ni upal skruniti spomenika. Vzdušje je bilo slovesno, spoštljivo in globoko čustveno.
Sporočilo onkraj meja
Ta zbor je bil opomnik, da študenti tudi daleč od doma nosijo svoje korenine, svoje sočutje in svoj glas za pravico. Ni bilo promocijsko dejanje, ampak človeško, znak, da nova generacija želi graditi prihodnost, v kateri nas opredeljujeta solidarnost in skrb.
Dogodek je bil odmeven tudi v Sloveniji, kjer je predsednik MŠOS podal kratek intervju za RTV Slovenija in razmišljal o pomenu enotnosti v težkih časih.
Sklepne besede
Tragedija v Kočanih nam je pokazala, kako krhko je življenje, a tudi kako močni smo lahko, ko se povežemo. V Ljubljani je študentska skupnost stala z ramo ob rami in domov pošiljala ljubezen in spoštovanje.
Naj žrtve počivajo v miru.